Sladkamo se že pet let in kakšni so bili začetki

tamaraOsebne pripovedi Napiši komentar

Saj veš, kako je, ko v nečem uživaš. Čas kar beži. Pozabiš šteti dneve in obletnice. Tako sem čisto nevede tudi jaz stopila v svoje šesto leto ustvarjanja tort. Res je, moje slaščice so pred kratkim praznovale že svojo peto obletnico. Ob tej priložnosti sem pobrskala za starimi fotografijami in presenečeno ugotovila, kako zelo so se slaščice spremenile. Začetki so bili zares drugačni od današnjih ustvarjanj. Verjetno bom čez pet let storila enako in se smejala razliki in izboljšavam.

Kakšni so bili moji začetki?

S kuho in pečenjem se sreča skoraj vsakdo. Če nič drugega, smo že kot najstniki doma pekli palačinke. A moja prva »profesionalna« (vsaj takrat sem tako menila) torta je bila izdelana pred petimi leti. Poimenovala sem jo kar »mojstrovina«. Danes drugače gledam nanjo, a takrat sem bila neizmerno ponosna nase in na svoj izdelek. In prav je tako. Če takrat ne bi v sebi našla poguma in vere, da so moji izdelki edinstveni, bi se kaj hitro ujela v čevlje perfekcionizma, v katerih ne bi  daleč prišla. Zdrava mera kritike je eno, da pa nič ni dovolj dobro, je drugo.

Moji začetki so bili težki, počasni in togi. Kot vsi začetki. Naročil je bilo malo, morda ena tortica mesečno. Vmes pa seveda ogromno učenja, vztrajnosti in preizkušanja novosti. Veliko sem se naučila sama in to znanje je še danes osnova, iz katere lahko črpam. Saj veš, na svojih napakah se največ naučiš. Pa tudi vsakdo mora razviti svoj slog dela, ki mu je najbližje. Tega sem v zadnjih petih letih zagotovo uspela precej izpiliti in vztrajno ga še pilim.

Ljubezen na prvi grižljaj

So stvari, ki ti prižgejo iskrice v očeh. In to vem že od nekdaj. Pri meni so bile to torte. Vendar pa nisem vedno vedela, da bom profesionalna izdelovalka slaščic. Oziroma sploh nisem vedela, da bom kadarkoli izdelovala figurice in različne dekorativne stvari za na torto, saj sem bila kot diplomirana ekonomistka povsem v drugih vodah. Prav tako pa moje risarske in kakršnekoli likovne sposobnosti v osnovni šoli niso bile presežek. Dokler se ni pojavila strast… strast po učenju izdelovanja tort.

Slaščičarska pot se je začela, ko sem se na prvi pogled, ali bolje rečeno grižljaj, zaljubila v torto mojstrice Nina & Nana. Nekaj v meni se je premaknilo in rekla sem si, da bom tudi sama začela peči torte. Ker sem pekla le poredko, je bil čas učenja precej daljši, kot bi bil sicer. Kot nepopisan list, sem si morala nabrati izkušnje, zato sem prebrala vse, kar mi je prišlo pod roke. Kuharske knjige, recepti na internetu in spremljanje drugih »sladkosnedk« so bila moja dnevna opravila. Na koncu nisem več vedela, kje se me drži glava, kateri recept uporabiti in kaj sploh deluje.

Čas za strokovno vodstvo

Pod kopico informacij, ki sem si jih nakopala, nisem več vedela ne kod ne kam. Zato sem se odločila, da je čas za strokovno vodstvo. S prijateljico sva se odpravili na individualni tečaj peke in izdelave tort. Poučevala naju je gospa Katja, ki nama je dala temelje in osnove za izdelavo tort. Obenem sta se vrnili dobra volja in radovednost pri preizkušanju novih receptov, kar je za ustvarjalca pravzaprav najpomembnejše.

Ko se delo šele prične

Hecno, kajne? Mislimo, da smo že veliko postorili, se že marsičesa naučili, nato pa na lepem ugotovimo, da smo na čistem začetku. Po prvem strokovnem vodstvu sem spoznala, da se pravo delo šele pričenja. Dan za dnem sem energijo vlagala v razvijanje svojih idej in zasledovanje sanj – da si bom s torticami nekoč služila kruh, namreč. Le kaj je lepšega, kot živeti svoje sanje? Tečaji so se vrstili, eden za drugim. Iz dneva v dan sem postajala boljša. In tako je še danes. Čeprav so moje slaščice že zares na nekem nivoju, se zavedam, da imam še veliko možnosti za napredek in izboljšave. Tečajev se udeležujem tako v Sloveniji kot tujini, obenem pa redno prebiram zanimive recepte in iščem sveže ideje ter možnosti ustvarjanja.

 

Ko je delo največje veselje

Zares sem srečna in hvaležna obenem, da me moje delo tako zelo osrečuje in izpopolnjuje. Če želim narediti dobro torto, se moram potruditi in tako izboljšati tudi sebe. Peka tort me je naučila marsičesa pomembnega, saj zame predstavlja pot, ki je večja od končnega izdelka. Najbolj uživam v dekoraciji, ki mi predstavlja izziv, meditacijo in vrhunec ustvarjanja hkrati. Lepo je, ko najdeš nekaj, kar te resnično osrečuje. In mene prav zares osrečujejo slaščice. Z njimi polepšam dneve tudi tebi, ki se z njimi sladkaš. Zato ima moje delo še dodaten pomen – ne nariše zgolj enega nasmeha, temveč razveseljuje še mnoge izmed vas.

   

Dodaj odgovor